Razumevanje plovnosti je ključnega pomena za varno in enostavno potapljanje z dihalnim aparatom. Medtem ko je koncept plovnosti v začetku morda težko razumeti, postane bolj jasen ko pomislimo, kako plovnost vpliva na potapljače in kaj morajo potapljači vedeti, da lahko pravilno nadzorujejo svojo plovnost.

Kaj je plovnost?

Plovnost je zmožnost objekta (ali potapljača) da lebdi, miruje ali plava. Plovnost si lahko predstavljamo kot plavanje objekta. Pri potapljanju uporabljamo term plovnost da opišemo ne le plovno sposobnost objekta v vodi, temveč tudi sposobnost potopa ali lebdenja, mirovanja v vodi. Potapljači uporabljajo naslednje termine povezane s plovnostjo:

•Pozitivna plovnost/pozitivno ploven: Objekt ali oseba se dviguje v vodi ali ostane plavajoča na gladini.

•Negativna plovnost/negativno ploven: Objekt ali oseba se potaplja v vodi ali ostane na dnu.

•Nevtralna plovnost/nevtralno ploven: Objekt ali oseba se niti ne potaplja niti dviguje, temveč miruje v vodi na določeni globini – lebdi.

Kako deluje plovnost?

Ko se nek objekt (ali potapljač) potopi v vodo, je voda potisnjena vstran in nastane prostor za objekt. Na primer, če ti pade nov telefon v poln kozarec vode, ne boš imel le resnih komunikacijskih težav, temveč se bo voda prelila čez rob kozarca. Količina vode, ki bo izrinjena iz kozarca, da naredi prostor za tvoj telefon, bo natanko enaka prostornini tvojega telefona. Pravimo, da je bila ta voda izpodrinjena.

Ko objekt ali potapljač izpodrine vodo, ima voda ki ga obdaja težnjo, da zapolni prostor, ki je trenutno zapolnjen z objektom. Voda pritiska ob objekt s silo in tlakom. Ta tlak poriva objekt navzgor in se imenuje plovna sila.

Kako lahko povemo če bo objekt (ali potapljač) plaval ali potonil?

Enostaven način da ugotovimo ali bo objekt plaval, potonil ali nič od tega je z uporabo Arhimedovega principa. Arhimedov princip pojasnjuje da dve sili določata ali bo objekt plaval ali potonil.

1. Gravitacija in masa objekta – potiskata objekt navzdol

2. Plovnost in plovna sila – potiskata objekt navzgor

Enostavno! Če je sila teže objekta večja kot plovna sila, objekt potone. Če je plovna sila večja kot sila teže objekta, objekt plava (namig: tvoj telefon bo potonil)

Ostane nam le še, da ugotovimo kakšna je plovna sila za dani objekt. Najenostavnejši način za to je, da stehtamo maso vode, ki jo objekt izpodrine. Plovna sila na dani objekt je enaka masi vode, ki jo izpodrine. Temu sledi:

1. Objekt plava če je masa vode, ki jo izpodrine večja kot lastna masa objekta

2. Objekt potone če je masa vode, ki jo izpodrine manjša kot lastna masa objekta.

3. Objekt ostane na mestu na neki globini če je masa vode, ki jo izpodrine natančno enaka lastni masi objekta

Pri potapljanju se želimo na začetku potopiti, da se spustimo na želeno globino in nato ostati nevtralno plovni (na tej globini) dokler se ne dvignemo. Ne moremo se spremeniti iz negativne v nevtralno plovnost ko si to zamislimo, saj ne moremo spremeniti količine vode, ki jo naše telo izpodrine. Zato potapljači nadzirajo svojo plovnost z uporabo napihljivih suknjičev oziroma kompenzatorjev plovnosti (bouyancy control device – BCD), da izpodrinejo več vode (z napihovanjem in povečevanjem plovnosti) ali manj vode (s praznenjem in zmanjševanjem plovnosti).

Kateri dejavniki vplivajo na plovnost potapljačev?

Plovnost potapljača določa večje število faktorjev. Nekateri izmed njih so:

1. Kompenzator plovnosti (BCD): Potapljači nadzirajo svojo plovnost pod vodo s polnjenjem in praznenjem svojega kompenzatorja plovnosti. Medtem ko ima ostala oprema nespremenjeno maso in volumen (in izpodriva stalno enako količino vode) lahko s polnjenjem ali praznenjem kompenzatorja plovnosti spremenijo količino vode, ki jo potapljač (kompenzator plovnosti) izpodrine. Polnjenje kompenzatorja plovnosti povzroči, da potapljač izpodrine dodatno količino vode, kar poveča potapljačevo plovnost medtem ko praznjenje kompenzatorja plovnosti pomeni da potapljač izpodrine manjšo količino vode, kar zmanjša njegovo plovnost.

2. Uteži: V osnovi je potapljač in njegova oprema (tudi brez zraka v kompenzatorju plovnosti) pozitino ploven ali postaneta pozitivno plovna med potopom. Zaradi tega potapljači uporabljajo uteži, da premagajo pozitivno plovnost. Uteži omogočijo potapljaču spust na začetku potopa ter ohranjanje globine med potopom.

3. Zaščitna obleka: Kakršna koli zaščitna obleka, na primer mokra ali suha obleka, je pozitivno plovna. Mokre obleke imajo majhne zračne mehurčke v samem neopremu, suhe obleke pa imajo okoli potapljača zaščitni sloj zraka. Debelejša (ali daljša) kot je potapljaška obleka, bolj je plovna ter bolj ploven je tudi potapljač, zato bo rabil večko količino uteži.

4. Druga potapljaška oprema: Plovnost vsakega kosa opreme prispeva k skupni plovnosti. Tako velja tudi za vse ostale stvari, potapljač ki uporablja težje regulatorje ali plavutke bo bolj negativno ploven in bo potreboval manj uteži kot potapljač, ki uporablja lažjo opremo. Zaradi tega morajo potapljači preveriti svojo plovnost da določijo primerno količino uteži, ki jih nato uporabijo na potopu, če zamenjajo posamezen kos opreme, tudi regulator plovnosti, plavutke ali vrsto oziroma velikost jeklenke.
5. Tlak v jeklenki: Stisnjen zrak v jeklenki določeno maso. Velikost jeklenke in njena masa ostaneta med potopom nespremenjena, vendar pa se količina zraka v jeklenki spreminja. Ko potapljač diha zrak iz jeklenke jo prazni in s tem postaja čedalje lažji. Na začetku potopa ima običajna 8-litrska aluminijasta jeklenka približno 750 gramov negativne plovnosti, medtem ko ima ob koncu potopa približno 2000 gramov pozitivne plovnosti. Potapljači se morajo tehtati, da lahko ostanejo negativno ali nevtralno plovni tudi ob koncu potopa ko je jeklenka (oziroma zrak v njej) lažja.

6. Zrak v pljučih: Da, celo volumen zraka v pljučih potaplača ima majhen vpliv na njegovo plovnost. Ko potapljač izdahne, izprazni pljuča in postane njegov prsni koš nekoliko manjši To zmanjša količino vode, ki jo izpodriva in ga naredi negativno plovnega. Ko vdahne, se pljuča napolnijo in povečajo količino vode, ki jo potapljač izpodriva, kar ga naredi rahlo pozitivno plovnega. Zaradi tega se potapljači naučijo da ob pričetku potopa izdahnejo; izdih pomaga potapljaču pri potopitvi. Med tečajem Open Water Diver se potapljač nauči rahlo regulirati plovnost z uporabo volumna pljuč z vajami kot je fin pivot (kjes se s plavutkami potapljač dotika dna ter z dihanjem dviguje in spišča svoje telo).

7. Razlika v slani in sladki vodi: Slanost vode ima velik vpliv na plovnost potapljača. Slana voda tehta več kot sladka voda, ker ima v sebi raztopljeno sol. Če se isti potapljač najprej potopi v slano in nato v sladko vodo, je masa slane vode večja kot masa sladke vode, čeprav je volumen vode enak. Ker je plovna sila enaka masi vode, ki jo izpodrine, bo potapljač dosti bolj ploven v slani kot pa v sladki vodi. Pravzaprav lahko potapljač v sladki vodi uporabi le približno polovico toliko uteži, kot jih je uporabil v slani vodi in bo še vedno primerno obtežen.

8. Sestava telesa: To morda zveni nekoliko kruto vendar maščoba plava. Večje kot je potapljačevo razmerje maščevja napram mišičnemu tkivu, bolj ploven je potapljač. Ženske imajo v povprečju večji odstotek telesne maščobe kot moški, zato so bolj plovne in potrebujejo več uteži. To je razlog, da bodybuilderji potonejo v bazenu, medtem ko lahko povprečna oseba plava.

Korak-za-korakom kako dosežti plovnost za povprečen potop:

Kako vključimo koncept plovnosti v povprečen potop. Tukaj je vodnik korak-za-korakom, kako prilagodimo plovnost na tipičnem potopu z dihalnim aparatom.

1. Napolni kompenzator plovnosti in skoči v vodo:
Pred skokom iz pomola ali čolna, napolnimo kompenzator plovnosti, da bomo plavali na gladini. To omogoča da se lahko soočimo s težavami, ki se pojavijo v zadnjem trenutku pred potopom, npr. ko pozabimo odpreti ventil jeklenke ali popravimo slabo nameščeno masko.

2. Izprazni kompenzator plovnosti le toliko da se potopiš:
Za začetek potopa izprazni kompenzator plovnosti le toliko, da se ob izdihu pričneš spuščati. Pomembno je, da se spuščamo tako počasi, da lahko izenačujemo pritisk v ušesih. Popolnoma spraznjen kompenzator plovnosti lahko povzroči, da potonemo kot kamen in tvegamo poškodbo učes.

3. Med spuščanjem dodajaj majhne vpihe zraka v kompenzator plovnosti:
Ko se potapljač spušča, vodni tlak okoli njega narašča. To povzroči, da se zrak v njegovem kompenzatorju plovnosti in obleki skrči in postane še bolj negativno ploven. Nadomeščaj povečanje negativne plovnosti z dodajanjem majhnih vpihov zraka v svoj kompenzator plovnosti, če imaš občutek da toneš prehitro.

4. Dodaj zrak v kompenzator plovnosti da dosežeš nevtralno plovnost:
Ko dosežeš željeno globino, z majhnimi vpihi dodaj zrak v kompenzator plovnosti dokler nisi nevtralno ploven.

5. Med potopom po potrebi prazni kompenzator plovnosti:
Ko se tvoja jeklenka z zrakom prazni postane lažja in tako bolj pozitivno polna. Morda bo potrebno nekoliko izprazniti kompenzator plovnosti v majhnih količinah in s tem izničiti povečano plovnost jeklenke.

6. Izprazni kompenzator plovnosti ko se dviguješ:
To se morda sliši nesmiselno, vendar, kot smo omenili, se bo zrak v tvoji obleki in kompenzatorju plovnosti razširil (zaradi nižjega tlaka vode) in te ob dvigu naredil bolj pozitivno plovnega. Cilj je, da lahko med dvigom nadzoruješ svojo plovnost tako da ohranjaš nevtralno plovnost ter plavaš in se ne iztreliš proti gladini.

7. Napolni svoj kompenzator plovnosti na gladini:
Ko z glavo prideš nad gladino vode, napolni svoj kompenzator plovnosti, da lahko enostavno ostaneš na gladini, še preden odstraniš regulator iz ust. To se sliši samoumevno, vendar je veliko potapljačev tako  navdušenih nad potopom, da pozabijo napolniti kompenzator plovnosti in tako za nagrado dobijo v usta obilico vode!

Težava s preveč utežmi:

Potapljači s preveč utežmi bodo imeli več težav z nadzorovanjem svoje plovnosti. Večja količina uteži kot jo potapljač uporabi za kompenziranje plovnosti, več zraka bo moral dodati v kompenzator plovnosti za regulacijo negativne plovnosti svojih uteži. Zrak v kompenzatorju plovnosti se razširi ali stisne že z majhno spremembo globine. Več kot je zraka v kompenzatorju plovnosti, večji je volumen zraka ki se razširi ali stisne. To otežuje potapljaču nadzorovati svojo plovnost pri spreminjanju globine med potopom. Da bi se izognili težavi, pred potopom preizkusite primerno obtežitev.

Sedaj poznate osnove plovnosti in kako jih uporabiti pri svojih potopih! Uživajte (z Nemo Divers)!

Vir:

Napisala Natalie Gibb, About.com Guide; prevod Domen Kleva