Vprašanje: Po športni poškodbi z zlomom reber in pnevmotoraksom, je potapljač zastavil vprašanje, zakaj se ne bo mogel več potapljati. Kakšno je tveganje za spontani pnevmotoraks. Ali lahko povzročijo problem brazgotine na plevri?

Odgovor: Pljuča se nahajajo v prsnem košu in so obdana z plevralno mreno ali popljučnico. Plevra loči zunanjo površino pljuč od notranjosti prsnega koša in z plevro, ki prekriva notranjost prsnega koša (porebrnica), tvori špranjast prostor. Če se ta prostor poveča, se zmanjša širjenje pljuč in di­hanje je ogroženo.

Če zrak vstopi skozi notranjo rano se to imenuje zaprti pnevmotoraks, če pa je rana zunanja je to odprti pnevmotoraks. Odprtina je lahko posledica pljučnega defekta ali rane. Večja je rana, hitrejše je napredovanje pnevmotoraksa.

Če je odprtina majhna, se lahko pnevmotoraks sam zatesni in telo postopoma resorbira zrak. Če se notranja rana ne zapre in zrak še naprej vstopa v vmesni prostor, se stanje imenuje tenzi­jski pnevmotoraks. Pri tenzijskem pnevmotoraksu volumen plina, ki se širi v prostoru med plevrama pritiska na pljuča in srce. To stanje ocenjujejo kot zelo resno in zahteva takojšnje zdravljenje. Če se to dogodi potapljaču pod vodo, se bo stanje zara­di povečanega pritiska v intraplevralnem prostoru še poslabšalo zaradi širjenja plina med dvigom potapljača proti površini.

Mladi potapljač sprašuje o možnosti potapljanja potem, ko je pri športni poškodbi utrpel zlom re­ber in pnevmotoraks. Predvidevamo, da je bila to topa poškodba zaradi katere je prišlo do zloma rebra in pnevmotoraksa, vendar pa zlomljeno rebro ni predrlo plevre in pljuč. Pnevmotoraks je lahko posledica tope poškodbe prsnega koša, pri čemer pride do strganja plevre kar lahko primerjamo z udarcem po napihnjeni papirnati vrečki. Kakšna je možnost za ponovno predrtje tega področja in nastanka spontanega pnevmotoraksa? Če je bil mehanizem nastanka tak kot smo ga ravno opisali, se bo poškodovano področje v nekaj mesecih ustrezno zacelilo in obstaja zelo majhno tveganje, da bi kot posledica te poškodbe prišlo do spontanega pnevmotoraksa. Pljuča so verjetno utrpela majhno ali nobene poškodbe. V kolikor pa je pri poškodbi prsnega koša prišlo do predrtja pljuč zaradi zlom­ljenega rebra, strela, noža ali drugega ostrega predmeta, potem pogosto predvidevamo, da je pljučno tkivo poškodovano in bo zato predstavljala brazgotina na plevri in pljučih povečano tveganje, da med potapljanjem nastopi barotravma pljuč.

Oseba s tako poškodbo bi morala biti pred potapljanjem pregledana. V primeru, da so na rentgenskem ali CT posnetku vidne kakršnekoli neobičajne sence lahko domnevamo, da bo potapljanje predstavl­jalo povečano tveganje zaradi ujetja zraka in zmanjšanja elastičnosti pljuč. Taki osebi se lahko svetuje, da zaradi prevelikega tveganja barotravme pljuč opusti potapljanje.

Spontani pnevmotoraks lahko nastopi pri navidezno zdravi osebi, kar je posledica defekta pljuč, ki je lahko prirojen, ali pa je do njega prišlo kasneje v življenju. Verjetnost ponovitve tega tipa pnevmo­toraksa je velika in zato se taki osebi potapljanje odsvetuje. Tveganje je, da bi lahko prišlo do spon­tanega pnevmotoraksa med potapljanjem zaradi zaprtih zračnih prostorov, v katerih se zračni pritisk med dvigom potapljača ne bo mogel izenačiti s pritiskom okolice. Tako povečanje dela pljuč zaradi zmanjšanja pritiska okolice bo motilo delovanje srca in pljuč, kar ima lahko katastrofalne posledice.

Vir: DAN Alert Diver 4/4 2009