Nahajate se tukaj: Domov / Članki o potapljanju / Fiziologija potapljanja / Glavobol in potapljanje

Glavobol in potapljanje

Pripravila: Alenka Marjetič ( prevod po reviji Alert Diver )
GLAVOBOL
Glavobol je predvsem posledica razširitve krvnih žil v možganih in njihovih vnetij. Možgani nimajo bolečinskih živčnih končičev; to teoretično pomeni, da bi vanje lahko zapičili iglo in prizadeti ne bi čutil bolečine. Bolečina, ki jo čutimo v glavi, izhaja iz bolečinskih živčnih končičev okoli krvnih žil, ki oskrbujejo možgane.
Posebnost krvnih žil v možganih je, da se v normalnih fizioloških razmerah ne krčijo. Možgani namreč za nemoteno delovanje potrebujejo velike količine kisika in glukoze. Krčenje krvnih žil v možganih bi lahko zmanjšalo njihovo preskrbo. Ožilje možganov se ne krči niti v hudem mrazu, zato je zelo priporočljivo, da pozimi glavo ščitite s pokrivalom in s tem preprečite ohlajanje. To je razlog, da je med potapljanjem v hladnejši vodi priporočljivo uporabljati kapuco. Toda nekateri dejavniki, denimo manitol, hiperventilacija in visoka koncentracija vdihanega kisika, lahko povzročijo krčenje žil v možganih.
Učinek hiperventilacije še ni povsem pojasnjen, vendar vemo, da visoka koncentracija, kisika škoduje možganskim celicam; refleksno krčenje žil je zaščitni mehanizem, ki preprečuje možganske poškodbe. Nekateri verjamejo, da »potapljanje pozdravi glavobol«; vdihavanje kisika pod povišanim tlakom ( pri potapljanju s stisnjenim zrakom je delni tlak kisika višji kot na površini ) lahko povzroči krčenje razširjenih žil in med potopom ublaži bolečino. Nasprotno mnenje pravi takole: če krvne žile pred potopom niso bile razširjene, se med potapljanjem lahko krčijo in v vsakem primeru povzročijo glavobol.
Številne potapljače pri potapljanju spremlja neprijetna bolečina v glavi, ki so lahko posledica mehanskih in kemičnih vzrokov.
Mehanski vzroki
» Arnoldov glavobol »
Med potopom imajo potapljači pogosto napet vrat, glavo pa močneje nagnjeno nazaj. Ta položaj lahko draži živec, ki izhaja iz zadnjega dela vratu, tako imenovani Arnoldov živec ( lat. nervus occipitalis major ), to pa povzroči neznosen glavobol, ki se širi vse do obrvi.
Kako se izogniti bolečini?
2
Najprej morate določiti pravšnjo količino uteži in jih primerno razvrstiti. To omogoči, da ste v vodi v vodoravnem položaju, vratne mišice pa so sproščene. Paziti morate, da za mizo vedno sedite pokončno. To dosežete z ustrezno višino stola; s tem preprečite, nepotrebno krčenje vratnih mišic in nastanek bolečine.
Čeljustni sklep
Vzrok za glavobole lahko tiči v čeljustnem sklepu. Glavobol v tem primeru ni neposredno povezan s potapljanjem; povzroča ga krčevito stiskanje ustnika druge stopnje regulatorja, predvsem v povezavi z naprej iztegnjeno brado.
Za pojasnitev tovrstnega glavobola so pri DAN Europe ( Divers Alert Network Europe ) na skupini petnajstih potapljačev opravili raziskavo z rabo MRI-tehnike ( prikaz z magnetno resonanco ). Prikazali so tri standarne položaje čeljustnega sklepa: zaprte čeljusti, široko razprte čeljusti ( potapljaču so vstavili v usta predmet, ki je omogočil skorajda maksimalno razprtje čeljusti ) in čeljusti, razprte z ustnikom druge stopnje regulatorja.
Izidi so bili presenetljivi. Med kotom čeljustnega sklepa pri široko odprtih ustih in kotom delno odprtih čeljusti, ko je imel potapljač v ustih drugo stopnjo regulatorja, ni bilo pomembnih razlik. To pomeni, da je potapljač pri potapljanju z avtonomno potapljaško opremo, vsaj kar zadeva čeljustni sklep, tako rekoč v enakem položaju, kot če bi imel široko odprta usta! In to se dogaja ves čas potopa, zaradi česar lahko pride do draženja čeljustnega sklepa in s tem do draženja živčno-žilnega pleteža, ki se nahaja za sklepom, to pa lahko povzroči glavobol.
Kako se izogniti bolečini?
Ustniki druge stopnje regulatorja je treba držati nežno, ne da bi vanj zagrizli. Če vam ustnik na drugi stopnji regulatorja ne ustreza, ga zamenjajte. Za nasvet prosite inštruktorja potapljanja ali prodajalca v trgovini s potapljaško opremo. Če težave na opisani način ni mogoče odpraviti se posvetujte s specialistom maksilofacialnim kirurgom.
Sinusitis (vnetje obnosnih votlin)
Večina ljudi ve, kaj je sinusitis (vnetje sinusa), vsi pa ne vedo, zakaj ga spremljajo bolečine. Bolečino povzroči povečan ali zmanjšan tlak v sinusih, ki nastane zaradi vnete sluznice in zamašitve drenažne odprtine. Pri potopu v globino nastane v sinusni votlini podtlak; to povzroči ostre bolečine. Enake bolečine lahko občutite tudi pri dvigu iz globine: pri potopu v globino zrak zaradi povišanega zunanjega tlaka vdre v sinusno votlino, zamašena drenažna odprtina pa deluje kot nepovratni ventil, ki zadrži zrak v sinusu. Pri dvigu proti gladini nastane v sinusni votlini relativni nadtlak in povzroči močne bolečine.
3
Kako ravnati, če imate vnetje obnosnih votlin? Med boleznijo se ne smete potapljati, ker bi utegnili imeti težave pri izenačevanju tlaka ( vrtoglavica, slabost ). Bolečino začasno ublaži nežno masiranje korenine nosu in čela. V primeru ponavljajočih ali dolgotrajnih težav se posvetujte z osebnim zdravnikom ali s specialistom otorinolaringologom.
Kemični vzroki
Glavobol, ki ga povzroča kisik
Dihanje kisika pod povišanim tlakom (višji delni tlak kisika ) lahko povzroči krčenje krvnih žil v možganih. Nekateri ljudje se k temu bolj nagibajo, drugi manj. Pri prvih lahko pri znižanju tlaka ( med dvigom ) pride do raztezanja žil, ki povzroči glavobol. Poznavanje tega problema je površno in temelji pretežno na izkušnjah potapljačev. Upoštevamo ga lahko le kot teoretično možnost.
Glavobol, ki ga povzroča ogljikov dioksid
CO2 lahko povzroča širjenje krvnih žil. Če potapljač proizvede več ogljikovega dioksida, tvega glavobol. Mišična dejavnost in s tem povečana presnova lahko poveča proizvodnjo CO2. Ali je to povečanje ogljikovega dioksida odgovorno za bolečine v glavi? Fiziološko gledano je verjetnost majhna. Pri povečani mišični dejavnosti se namreč poveča tudi frekvenca dihanja. Pri tem upoštevamo tudi imenovani respiratorni količnik: proizvodnja CO2/poraba O2. Ta količnik nikoli ne preseže vrednosti 1. Če se približa tej vrednosti, se povečana dejavnost ustavi, saj se v tem trenutku posameznik približa maksimalni frekvenci srca, čas polnitve srca bi bil tako zelo kratek, volumen iztisnjene krvi z vsakim utripom srca pa zelo majhen.
To pomeni, da v normalnih razmerah potapljanja in celo pri zelo napornih potopih potapljač nikakor ne more proizvesti preveč CO2. Za glavobol je torej odgovoren zunanji ogljikov dioksid. Z merjenjem ravni CO2 po potapljanju na dah in po potapljanju z avtonomno potapljaško opremo so ugotovili, da so imeli nekateri posamezniki – »zadrževalci CO2« – znatno povečano raven CO2: prav ti posamezniki so imeli težave z glavobolom. V opisanih primerih je bil ogljikov dioksid nedvomno vzrok za težave.
»Mikroapneje« ( zadrževanje zraka ) pri potapljanju z avtonomno potapljaško opremo, ki jih posamezniki izvajajo, da bi »prihranili« zrak, so lahko vzrok zelo neprijetnega glavobola. Če potapljača po potopu pogosto mučijo takšne bolečine, lahko preveri porabo zraka sopotapljača, ki naj bo po možnosti enake ali podobne postave. Če je njegova poraba zraka opazno manjša, naj med potapljanjem diha globlje; tako bo odpravil opisane težave.
Povzetek in nasveti
Glavobol, do katerega pride pri potapljanju je zelo kompleksen problem. Primerna drža telesa, primerna telesna pripravljenost v povezavi z ugodnim tokom vode… vse to so dejavniki, ki preprečijo težave z »bolečinami v laseh«.
Nasveti:
Dihajte enakomerno in globoko. Nikakor ne zadržujte diha.
Zavedajte se nepravilne drže, predvsem vratu.
Ne potapljajte se pregloboko – 40 metrov naj bo skrajna globina.
Uporabljajte kapuco.
Nikar ne »zagrizite« v ustnik druge stopnje regulatorja.
4

Glavobol je predvsem posledica razširitve krvnih žil v možganih in njihovih vnetij. Možgani nimajo bolečinskih živčnih končičev; to teoretično pomeni, da bi vanje lahko zapičili iglo in prizadeti ne bi čutil bolečine. Bolečina, ki jo čutimo v glavi, izhaja iz bolečinskih živčnih končičev okoli krvnih žil, ki oskrbujejo možgane.

Posebnost krvnih žil v možganih je, da se v normalnih fizioloških razmerah ne krčijo. Možgani namreč za nemoteno delovanje potrebujejo velike količine kisika in glukoze. Krčenje krvnih žil v možganih bi lahko zmanjšalo njihovo preskrbo. Ožilje možganov se ne krči niti v hudem mrazu, zato je zelo priporočljivo, da pozimi glavo ščitite s pokrivalom in s tem preprečite ohlajanje. To je razlog, da je med potapljanjem v hladnejši vodi priporočljivo uporabljati kapuco. Toda nekateri dejavniki, denimo manitol, hiperventilacija in visoka koncentracija vdihanega kisika, lahko povzročijo krčenje žil v možganih.

Učinek hiperventilacije še ni povsem pojasnjen, vendar vemo, da visoka koncentracija, kisika škoduje možganskim celicam; refleksno krčenje žil je zaščitni mehanizem, ki preprečuje možganske poškodbe. Nekateri verjamejo, da »potapljanje pozdravi glavobol«; vdihavanje kisika pod povišanim tlakom ( pri potapljanju s stisnjenim zrakom je delni tlak kisika višji kot na površini ) lahko povzroči krčenje razširjenih žil in med potopom ublaži bolečino. Nasprotno mnenje pravi takole: če krvne žile pred potopom niso bile razširjene, se med potapljanjem lahko krčijo in v vsakem primeru povzročijo glavobol.

Številne potapljače pri potapljanju spremlja neprijetna bolečina v glavi, ki so lahko posledica mehanskih in kemičnih vzrokov.

Mehanski vzroki

» Arnoldov glavobol »

Med potopom imajo potapljači pogosto napet vrat, glavo pa močneje nagnjeno nazaj. Ta položaj lahko draži živec, ki izhaja iz zadnjega dela vratu, tako imenovani Arnoldov živec ( lat. nervus occipitalis major ), to pa povzroči neznosen glavobol, ki se širi vse do obrvi.

Kako se izogniti bolečini?

Najprej morate določiti pravšnjo količino uteži in jih primerno razvrstiti. To omogoči, da ste v vodi v vodoravnem položaju, vratne mišice pa so sproščene. Paziti morate, da za mizo vedno sedite pokončno. To dosežete z ustrezno višino stola; s tem preprečite, nepotrebno krčenje vratnih mišic in nastanek bolečine.

Čeljustni sklep

Vzrok za glavobole lahko tiči v čeljustnem sklepu. Glavobol v tem primeru ni neposredno povezan s potapljanjem; povzroča ga krčevito stiskanje ustnika druge stopnje regulatorja, predvsem v povezavi z naprej iztegnjeno brado.

Za pojasnitev tovrstnega glavobola so pri DAN Europe ( Divers Alert Network Europe ) na skupini petnajstih potapljačev opravili raziskavo z rabo MRI-tehnike ( prikaz z magnetno resonanco ). Prikazali so tri standarne položaje čeljustnega sklepa: zaprte čeljusti, široko razprte čeljusti ( potapljaču so vstavili v usta predmet, ki je omogočil skorajda maksimalno razprtje čeljusti ) in čeljusti, razprte z ustnikom druge stopnje regulatorja.

Izidi so bili presenetljivi. Med kotom čeljustnega sklepa pri široko odprtih ustih in kotom delno odprtih čeljusti, ko je imel potapljač v ustih drugo stopnjo regulatorja, ni bilo pomembnih razlik. To pomeni, da je potapljač pri potapljanju z avtonomno potapljaško opremo, vsaj kar zadeva čeljustni sklep, tako rekoč v enakem položaju, kot če bi imel široko odprta usta! In to se dogaja ves čas potopa, zaradi česar lahko pride do draženja čeljustnega sklepa in s tem do draženja živčno-žilnega pleteža, ki se nahaja za sklepom, to pa lahko povzroči glavobol.

Kako se izogniti bolečini?

Ustniki druge stopnje regulatorja je treba držati nežno, ne da bi vanj zagrizli. Če vam ustnik na drugi stopnji regulatorja ne ustreza, ga zamenjajte. Za nasvet prosite inštruktorja potapljanja ali prodajalca v trgovini s potapljaško opremo. Če težave na opisani način ni mogoče odpraviti se posvetujte s specialistom maksilofacialnim kirurgom.

Sinusitis (vnetje obnosnih votlin)

Večina ljudi ve, kaj je sinusitis (vnetje sinusa), vsi pa ne vedo, zakaj ga spremljajo bolečine. Bolečino povzroči povečan ali zmanjšan tlak v sinusih, ki nastane zaradi vnete sluznice in zamašitve drenažne odprtine. Pri potopu v globino nastane v sinusni votlini podtlak; to povzroči ostre bolečine. Enake bolečine lahko občutite tudi pri dvigu iz globine: pri potopu v globino zrak zaradi povišanega zunanjega tlaka vdre v sinusno votlino, zamašena drenažna odprtina pa deluje kot nepovratni ventil, ki zadrži zrak v sinusu. Pri dvigu proti gladini nastane v sinusni votlini relativni nadtlak in povzroči močne bolečine.

Kako ravnati, če imate vnetje obnosnih votlin? Med boleznijo se ne smete potapljati, ker bi utegnili imeti težave pri izenačevanju tlaka ( vrtoglavica, slabost ). Bolečino začasno ublaži nežno masiranje korenine nosu in čela. V primeru ponavljajočih ali dolgotrajnih težav se posvetujte z osebnim zdravnikom ali s specialistom otorinolaringologom.

Kemični vzroki

Glavobol, ki ga povzroča kisik

Dihanje kisika pod povišanim tlakom (višji delni tlak kisika ) lahko povzroči krčenje krvnih žil v možganih. Nekateri ljudje se k temu bolj nagibajo, drugi manj. Pri prvih lahko pri znižanju tlaka ( med dvigom ) pride do raztezanja žil, ki povzroči glavobol. Poznavanje tega problema je površno in temelji pretežno na izkušnjah potapljačev. Upoštevamo ga lahko le kot teoretično možnost.

Glavobol, ki ga povzroča ogljikov dioksid

CO2 lahko povzroča širjenje krvnih žil. Če potapljač proizvede več ogljikovega dioksida, tvega glavobol. Mišična dejavnost in s tem povečana presnova lahko poveča proizvodnjo CO2. Ali je to povečanje ogljikovega dioksida odgovorno za bolečine v glavi? Fiziološko gledano je verjetnost majhna. Pri povečani mišični dejavnosti se namreč poveča tudi frekvenca dihanja. Pri tem upoštevamo tudi imenovani respiratorni količnik: proizvodnja CO2/poraba O2. Ta količnik nikoli ne preseže vrednosti 1. Če se približa tej vrednosti, se povečana dejavnost ustavi, saj se v tem trenutku posameznik približa maksimalni frekvenci srca, čas polnitve srca bi bil tako zelo kratek, volumen iztisnjene krvi z vsakim utripom srca pa zelo majhen.

To pomeni, da v normalnih razmerah potapljanja in celo pri zelo napornih potopih potapljač nikakor ne more proizvesti preveč CO2. Za glavobol je torej odgovoren zunanji ogljikov dioksid. Z merjenjem ravni CO2 po potapljanju na dah in po potapljanju z avtonomno potapljaško opremo so ugotovili, da so imeli nekateri posamezniki – »zadrževalci CO2« – znatno povečano raven CO2: prav ti posamezniki so imeli težave z glavobolom. V opisanih primerih je bil ogljikov dioksid nedvomno vzrok za težave.

»Mikroapneje« ( zadrževanje zraka ) pri potapljanju z avtonomno potapljaško opremo, ki jih posamezniki izvajajo, da bi »prihranili« zrak, so lahko vzrok zelo neprijetnega glavobola. Če potapljača po potopu pogosto mučijo takšne bolečine, lahko preveri porabo zraka sopotapljača, ki naj bo po možnosti enake ali podobne postave. Če je njegova poraba zraka opazno manjša, naj med potapljanjem diha globlje; tako bo odpravil opisane težave.

Povzetek in nasveti

Glavobol, do katerega pride pri potapljanju je zelo kompleksen problem. Primerna drža telesa, primerna telesna pripravljenost v povezavi z ugodnim tokom vode… vse to so dejavniki, ki preprečijo težave z »bolečinami v laseh«.

Nasveti:

  • Dihajte enakomerno in globoko. Nikakor ne zadržujte diha.
  • Zavedajte se nepravilne drže, predvsem vratu.
  • Ne potapljajte se pregloboko – 40 metrov naj bo skrajna globina.
  • Uporabljajte kapuco.
  • Nikar ne »zagrizite« v ustnik druge stopnje regulatorja.

Pripravila: Alenka Marjetič ( prevod po reviji Alert Diver )